Izboljšana uporabniška izkušnja na spletni strani lahko prinese izjemne rezultate. Pomembno je poudariti, da dobra uporabniška izkušnja ni le ključna za privabljanje in zadrževanje obiskovalcev, temveč ima tudi neposreden vpliv na spletno optimizacijo strani (SEO).
Kaj je uporabniška izkušnja spletnih mest
Uporabniška izkušnja spletnih mest, pogosto označena s kratico UX, predstavlja vtis in občutek, ki ga ima uporabnik ob interakciji z določenim spletnim mestom.
Ta izkušnja vključuje vse vidike uporabnikovega sodelovanja s spletnim mestom, od prvotnega obiska do končne interakcije in celo po njej. Uporabniška izkušnja spletnih mest ne zajema zgolj vizualne privlačnosti, temveč se osredotoča tudi na funkcionalnost, dostopnost in učinkovitost spletnega mesta.
Ko govorimo o uporabniški izkušnji, ne moremo mimo ključnih elementov, kot so navigacija, hitrost nalaganja spletne strani, intuitivnost in splošna preglednost spletnega mesta.
Te komponente močno vplivajo na to, kako uporabnik zazna in uporablja določeno spletno mesto.
Na primer, spletno mesto, ki je hitro in enostavno za uporabo, bo pri uporabnikih verjetno povzročilo pozitiven vtis, kar povečuje verjetnost za ponovne obiske.
Po drugi strani pa bodo zapletena ali počasi delujoča spletna mesta povzročila frustracijo in morebitno izgubo uporabnikov.
Pomembno je razumeti, da uporabniška izkušnja spletnih mest ne vključuje le tehničnih vidikov, kot so oblikovanje in funkcionalnost, temveč tudi psihološke aspekte, kot so percepcija, pričakovanja in zadovoljstvo uporabnika.
Tukaj pride do izraza t.i. “uporabniško središčen dizajn” (User-Centered Design – UCD), ki daje prednost potrebam in željam uporabnikov pred drugimi dejavniki. Vse od izbire barvne sheme do načina, kako so predstavljene informacije, lahko vpliva na to, kako se uporabnik počuti med uporabo spletnega mesta.
Za dosego optimalne uporabniške izkušnje je potrebno nenehno testiranje in izboljševanje.
Analitična orodja, kot so A/B testiranja in analize uporabniških poti, so ključna za razumevanje, kako se uporabniki dejansko obnašajo na spletnem mestu.
Ta vpogled omogoča razvijalcem in oblikovalcem, da natančno prilagodijo elemente, ki uporabnikom povzročajo težave, in optimizirajo tiste, ki izboljšujejo njihovo izkušnjo.
Kazalo
Zakaj je pomembno ustrezno načrtovanje in oblikovanje uporabniške izkušnje
Ustrezno načrtovanje in oblikovanje uporabniške izkušnje je ključnega pomena za uspeh spletnega mesta, saj vpliva na zadovoljstvo uporabnikov, njihovo zvestobo in poslovne rezultate.
Ko govorimo o oblikovanju uporabniške izkušnje, mislimo na celovit proces, ki vključuje raziskovanje, analiziranje, prototipiranje in testiranje, z namenom ustvariti spletno mesto, ki bo kar se da prijazno in učinkovito za uporabnike. Da bi razumeli, zakaj je to tako pomembno, poglejte nekaj ključnih argumentov.
Povečanje stopnje konverzije za 200% ali več
Dobro zasnovana uporabniška izkušnja lahko neposredno vpliva na stopnjo konverzije spletnega mesta. Raziskave kažejo, da podjetja, ki vlagajo v oblikovanje uporabniške izkušnje, dosegajo do 200% povečanje konverzije.
To pomeni, da se več uporabnikov odloči za izvedbo želene akcije, kot je nakup, prijava na novice ali izpolnitev obrazca. Pri spletnih trgovinah na primer lahko boljša uporabniška izkušnja pomeni večje število prodajnih transakcij, kar posledično vodi v večje prihodke.
88% uporabnikov se ne vrne na spletno mesto po slabi izkušnji
Pomembnost oblikovanja uporabniške izkušnje se kaže tudi v dejstvu, da kar 88% uporabnikov po slabi izkušnji ne bo ponovno obiskalo spletnega mesta.
To pomeni, da če spletno mesto ne izpolnjuje uporabnikovih pričakovanj, bo velika večina teh uporabnikov raje poiskala alternative pri konkurenci.
Ta številka poudarja, kako pomembno je zagotoviti pozitivno PRVO izkušnjo, saj je izguba uporabnikov, ki se ne vrnejo, lahko izjemno draga in škodljiva za podjetje.
Uporabniki zapustijo spletno mesto v 3 sekundah, če se to ne naloži dovolj hitro
Hitrost nalaganja spletnega mesta je ključni dejavnik uporabniške izkušnje.
Statistika kaže, da uporabniki v povprečju zapustijo spletno mesto, če se ta ne naloži v treh sekundah. Pravzaprav vsaka dodatna sekunda, ki jo spletno mesto potrebuje za nalaganje, lahko povzroči do 7% zmanjšanje konverzije.
Zato je ustrezno načrtovanje spletnega mesta, ki vključuje optimizacijo hitrosti nalaganja, bistveno za zmanjšanje stopnje odhoda in izboljšanje splošne uporabniške izkušnje.
Več:
Po raziskavi Forrester1 lahko vsaka naložba v uporabniško izkušnjo prinese ROI (Return on Investment) med 2:1 in 100:1. Poročilo Temkin Group2 kaže, da podjetja z visokimi ocenami uporabniške izkušnje presegajo konkurenco za 43% v smislu uspešnosti.
Poleg tega študija McKinsey3 ugotavlja, da podjetja, ki vlagajo v izboljšanje uporabniške izkušnje, povečajo prihodke za 15% in zmanjšajo stroške storitev za 20% .
Kako se pravilno oblikuje uporabniška izkušnja spletne strani
Spodaj so opisani ključni koraki za pravilno oblikovanje uporabniške izkušnje spletne strani:
1. Raziskovanje in razumevanje uporabnikov
Uporabniška izkušnja se začne z globokim razumevanjem uporabnikov. To vključuje:
- Raziskave uporabnikov: Ugotavljanje potreb, vedenja, ciljev in bolečih točk ciljnega občinstva. Metode vključujejo anketiranje, intervjuje, fokusne skupine in analizo obstoječih uporabniških podatkov.
- Ustvarjanje oseb (person): Osebnostni profili predstavljajo tipične uporabnike spletnega mesta. Te osebe pomagajo oblikovalcem ohraniti fokus na potrebah resničnih uporabnikov skozi celoten proces oblikovanja.
- Analiza konkurence: Pregled konkurenčnih spletnih mest za prepoznavanje dobrih praks in morebitnih priložnosti za izboljšanje.
2. Opredelitev ciljev in funkcionalnosti
Na podlagi raziskav je treba določiti cilje spletnega mesta in funkcionalnosti, ki bodo podpirale te cilje:
- Določanje ciljev spletnega mesta: Opredelitev, kaj želite doseči s spletno stranjo, na primer povečanje prodaje, pridobivanje naročnikov ali krepitev blagovne znamke.
- Opredelitev ključnih funkcionalnosti: Načrtovanje funkcionalnosti, ki bodo omogočile uporabnikom dosego njihovih ciljev, na primer orodja za iskanje, obrazci za prijavo ali možnost spletnega nakupovanja.
3. Ustvarjanje arhitekture informacij
Arhitektura informacij je način organizacije in strukturiranja vsebine na spletnem mestu:
- Struktura spletnega mesta: Določanje hierarhije vsebine, ki omogoča uporabnikom enostavno navigacijo in dostop do želenih informacij.
- Zemljevid spletnega mesta (sitemap): Vizualna predstavitev strukture spletnega mesta, ki prikazuje, kako so posamezne strani povezane med seboj.
- Označevanje in kategorizacija: Ustvarjanje jasnih in intuitivnih oznak ter kategorij, ki omogočajo uporabnikom hitro orientacijo na spletnem mestu.
4. Prototipiranje in oblikovanje vmesnika
Ko so cilji in arhitektura informacij določeni, sledi oblikovanje vizualnega vmesnika in uporabniškega toka:
- Žični modeli (wireframes): Nizko-detaljni načrti, ki prikazujejo osnovno postavitev strani in funkcionalnosti brez podrobne grafične oblike. Pomagajo pri preizkušanju uporabniških poti in razporeditve elementov na strani.
- Interaktivni prototipi: Naprednejši modeli, ki simulirajo dejanske interakcije uporabnikov s spletnim mestom. Uporabljajo se za preizkušanje uporabniških izkušenj še pred začetkom razvoja.
- Vizualno oblikovanje: Oblikovanje končne grafične podobe spletnega mesta, ki vključuje izbiro barv, tipografije, ikonografije in drugih vizualnih elementov. Vizualno oblikovanje mora biti skladno z blagovno znamko in podpirati funkcionalnost spletnega mesta.
5. Testiranje in izboljševanje
Testiranje je ključno za preverjanje, ali spletno mesto izpolnjuje potrebe uporabnikov in dosega zastavljene cilje:
- Uporabniško testiranje: Vključuje testiranje prototipov s pravimi uporabniki, da se odkrijejo morebitne težave v uporabniškem toku. Lahko vključuje metode, kot so testiranje uporabnosti (usability testing), testiranje A/B in opazovanje uporabnikov.
- Analiza povratnih informacij: Zbiranje povratnih informacij od uporabnikov po lansiranju spletnega mesta. Analiza podatkov, kot so stopnja odboja, čas na strani in konverzije, pomaga prepoznati področja za izboljšave.
- Iterativno izboljševanje: Na podlagi rezultatov testiranja in povratnih informacij je treba izvajati iterativne izboljšave. Uporabniška izkušnja ni statična, temveč dinamičen proces, ki zahteva stalno prilagajanje in optimizacijo.
6. Izvajanje in nadzor
Po zaključenem procesu oblikovanja sledi izvedba in nadzor nad delovanjem spletnega mesta:
- Izvedba spletnega mesta: Implementacija načrtovane spletne strani v sodelovanju z razvojnim timom. Uporaba najboljših praks za kodo, optimizacijo hitrosti in zagotavljanje odzivnosti.
- Spremljanje in analitika: Uporaba analitičnih orodij za spremljanje obnašanja uporabnikov na spletnem mestu. Redno spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI) pomaga pri pravočasnem odkrivanju morebitnih težav in zagotavljanju, da spletno mesto deluje optimalno.
S temi koraki podjetja zagotovijo, da njihovo spletno mesto ne le izpolnjuje, temveč presega pričakovanja uporabnikov. Pravilno oblikovana uporabniška izkušnja tako prinaša večje zadovoljstvo uporabnikov, višje stopnje konverzij in boljšo dolgoročno uspešnost spletnega mesta.
Primeri dobrih in slabih praks uporabniških izkušenj
Primer podajanja preveč informacij naenkrat (t.i. information overload)
Predstavljajte si, da ste voznik na tej cesti v torek zjutraj ob 9. uri. Ali lahko parkirate na tem mestu? Kar se sliši kot preprosto vprašanje, zahteva veliko miselnega procesa za odgovor.
Kot oblikovalci uporabniške izkušnje ste na spletnih straneh pogosto soočeni s situacijami, ko morate oblikovati veliko informacij za prikaz na majhnem prostoru. Prometni znaki v Los Angelesu so morda skrajen primer, vendar velikokrat oblikovanje še posebej za mobilne aplikacije pomeni soočanje z enakimi težavami.
Primer dobre uporabniške izkušnje v podobni situaciji kot zgoraj
Del razloga, zakaj Nikkiin dizajn deluje dobro, je, da je osredotočen na uporabnika: Nikki je ugotovila, da vozniki preprosto želijo vedeti, ali lahko parkirajo na določenem mestu. Da ali ne – le to vozniki potrebujejo, in to je vse, kar prometni znak prikazuje.
Njen dizajn uporablja vizualne elemente namesto besedila za prenos informacij. Rezultat je izjemno intuitiven: zelena pomeni dovoljeno, rdeča prepovedano parkiranje. Oblikovan je tudi za barvno slepe, z rdečimi črtami za prepovedano parkiranje.
Ko pogledate znak, boste vedeli, da v torek ob 9. uri parkiranje ni dovoljeno. Črte takoj pokažejo, kaj velja – enostavno.
Primerjava dobre in slabe uporabniške izkušnje na CTA gumbih v pop-up oknih
Okvirji v pop-up oknih so namenjeni razlagi konceptov, pozivu k dejanju ali potrditvi določenega dejanja. V slabem primeru okvir ne omogoča zaprtja okna, gumbi “Prekliči/Ustvari” pa so premajhni, da bi spodbudili k dejanju. Dober primer je te dve težavi rešil.
Primer dobre uporabniške izkušnje pri prijavi na YouTube premium paket
YouTube Music, storitev pretakanja glasbe, ki jo je razvila znana video platforma, uporabnikom omogoča preprosto odločitev za nadgradnjo. YT Music uporablja preprost primerjalni grafikon, da pokaže uporabnikom, kaj bodo pridobili s premijsko različico, ter ponuja možnost, da tri mesece brezplačno izkusijo vrednost nadgradnje.
Svetlo rdeča barva naravno pritegne uporabnikovo pozornost k prednostim premijske različice, gumb za poziv k dejanju (CTA) v isti barvi pa jasno izpostavi to možnost.
Lekcija, ki se jo lahko naučimo tukaj, je: ne podcenjujte moči preprostosti. Ne pustite uporabnika v dvomih, kaj bo pridobil z nadgradnjo—povejte mu točno, kaj lahko pričakuje, in jasno predstavite svojo vrednost.
Primer dobre uporabniške izkušnje z interaktivnimi sporočili
Aplikacija za beleženje zapiskov Evernote uporablja interaktivno oblikovanje v svoji stranski vrstici “Kaj je novega”, da objavi nove funkcije.
Utripajoče vroče točke in lahko sledljivi kontrolni seznami uporabnike vizualno motivirajo za pregled vsake nove funkcije. Stranska vrstica ostaja nevsiljiva za uporabnikov potek dela, hkrati pa poudarja novo vrednost, tudi pri manjših posodobitvah, ki bi jih sicer lahko spregledali.
Ko uporabnik klikne na novo funkcijo, se pojavi pojavno okno, ki hitro identificira novo funkcijo in poda več podrobnosti o njeni uporabi.
Še posebej pri objavljanju manjših oblikovnih posodobitev je pomembno, da uporabnikom olajšate prepoznavanje in uporabo novih funkcij ter jim zagotovite jasne vizualne indikatorje za sledenje.
Primer dobre uporabniške izkušnje spodbujanja obstoječih strank k iskanju novih
Ni boljšega načina za pridobitev družbenega ugleda v vaši mreži, kot je podarjanje brezplačnega denarja, še boljše pa je, če v zameno dobite denar.
Coinbase, platforma za menjavo kriptovalut, uporabnikom olajša promocijo svoje platforme, tako da jim v zameno ponuja prav to.
Ko uporabniki pošljejo povabilo Coinbase prijatelju, Coinbase prijatelju podari 10 USD, uporabnik pa prejme 10 USD samo za pošiljanje povabila. Kar pa to ponudbo naredi odlično, je njena vizualna zasnova.
Ponudba lebdi nad glavnim zaslonom platforme, kjer jo uporabniki zagotovo opazijo, a je dovolj minimalna, da ne ovira rednega poteka uporabe in jo je enostavno zavrniti. Ikona darila je dovolj velika, da pritegne uporabnikovo pozornost in je vabljiva, vendar vizualno ne preobremenjujoča.
Coinbase uporabnikom tudi olajša pošiljanje povabil, saj ponuja več načinov za deljenje povabila .- vnos e-poštnih naslovov, kopiranje povezave za samostojno deljenje ali deljenje prek povezav na družbenih omrežjih.
Kakšen je učinek dobre uporabniške izkušnje na SEO optimizacijo spletne strani
Dobra uporabniška izkušnja (UX) ima znaten vpliv na SEO optimizacijo spletne strani.
Po raziskavi Google-a so strani, ki se hitro nalagajo in so optimizirane za mobilne naprave, deležne 53% manjšega odboja (bounce rate), kar pomeni, da uporabniki ostanejo dlje časa na strani.
Poleg tega študija SEMrush ugotavlja, da obstaja močna korelacija med nizkim odbojem in višjim uvrščanjem na iskalnikih. Strani z nizkim odbojem imajo do 70% večjo verjetnost, da se bodo uvrstile na prvo stran iskalnih rezultatov .
Poleg tega raziskava HubSpot kaže, da izboljšanje navigacije na spletni strani lahko poveča število obiskovalcev, ki obiščejo več strani na seji, za 18%, kar prav tako pozitivno vpliva na SEO.
Izboljšana hitrost nalaganja strani, ki je del dobre uporabniške izkušnje, lahko zmanjša čas nalaganja za 2 sekundi in poveča konverzije za 1,9% .
Google je tudi potrdil, da strani, ki imajo dobro Core Web Vitals metriko (vključno z Largest Contentful Paint, First Input Delay in Cumulative Layout Shift), izboljšajo svoje pozicije v iskalnih rezultatih, saj te metrike predstavljajo pomemben del algoritma za rangiranje .
Končno, raziskava Akamai ugotavlja, da lahko vsaka 100-milisekundna izboljšava časa nalaganja strani privede do povečanja stopnje konverzije za 7% .
Tako je jasno, da dobra uporabniška izkušnja neposredno vpliva na ključne SEO metrike, kot so hitrost nalaganja strani, bounce rate, navigacija in Core Web Vitals, kar vodi v boljše uvrstitve na iskalnikih in višje konverzije.
Pomen kakovostne uporabniške izkušnje se skozi čas v svetu digitalnega marketinga stalno spreminja in narašča v pomembnosti. V preteklosti je bil poudarek predvsem na pridobivanju prometa na spletno stran, vendar se je sčasoma premaknil k ohranjanju uporabnikov in spodbujanju njihove zvestobe. Danes, v dobi informacijske preobremenjenosti, ima kakovostna uporabniška izkušnja ključno vlogo pri zagotavljanju konkurenčne prednosti.
Začetek digitalnega marketinga je bil zaznamovan z osnovnimi pristopi, kot so SEO optimizacija in plačljivo Google Ads oglaševanje, vendar so se te strategije razvile v bolj celostne pristope, kjer je UX postala središče. Danes se podjetja osredotočajo na ustvarjanje intuitivnih, prilagojenih in odzivnih uporabniških izkušenj, ki ne le privabljajo uporabnike, temveč tudi spodbujajo večje stopnje konverzije in zadržanja.
Poleg tega je napredovanje tehnologije, kot so umetna inteligenca, strojno učenje in analitika, omogočilo boljše razumevanje potreb in vedenja uporabnikov, kar podjetjem omogoča bolj ciljano in personalizirano komunikacijo. Prihodnost digitalnega marketinga bo še bolj usmerjena v ustvarjanje holističnih uporabniških izkušenj, ki ne le zadovoljujejo potrebe uporabnikov, temveč tudi ustvarjajo trajne povezave in zaupanje med blagovno znamko in potrošnikom.
Viri: