Pisanje člankov z upoštevanjem semantike

Ker je tole pisanje člankov za internet, očitno solidno vroča roba (cca. 170 mesečnih vtipkanj na mesec), in, ker kot veste, je pisanje člankov hkrati moje dnevno spletno delo na projektih kjer tržim sam, obenem pa o tem tudi mentoriram druge, sem za vsebino v nadaljevanju, tokrat pripravil malenkost bolj “out of the box” razmišljanje o tem kako pripravljati članke za internet. Jasno, da bodo ti dosegali maksimalni izplen in, da bodo koristni.

Preden grem v globino razlage, dva prebliska:

  • Tisti, ki se zanimate za pisanje člankov ali, ki iščete nasvete za učinkovito pisanje člankov za internet, predlagam, da pregledate (najmanj) te tri zapise:
  1. učinkovito spletno trženje
  2. kako NE pisati bloga
  3. kako pisati blog

Še posebej pa, če vas zanima, da boste pisali tako, da bo vaša vsebina, uvrščena čim višje v Googlu, preberite tega o tem kako priti na prvo stran Googla 

  • Tisti, ki nas zanima pisanje člankov in ustvarjanje vsebine, je dobro, da se trezno najprej seznanimo na kakšno področje dela (in konkurence) s pisanjem člankov, sploh vstopamo:

.

Črna stran vsebinskega marketinga, (vir: Nicole Klaris)

.

pisanje člankov
27 miljonov vsebin se danes objavi na dan.

.

in

.

pisanje besedil
86% podjetij uporablja content (vsebinski) marketing.

 

.A….

 

pisanje
Samo 21% marketingarjev meni, da so uspešni pri merjenju učinka investicije v vsebinski marketing.

.

in

.

kako pisati za splet
Slaba polovica marketingarjev nima izdelane strategije za vsebinski marketing. Obenem 62% marketingarjev meni, da so njihovi napori in vložki v vsebinski marketing, neučinkoviti.

.

Kar ima za rezultat, da je uporabne spletne vsebine, vsega med 60% do 70%

.

vsebinski marketing

.

  • Pisanje je lahko (to več ali manj, obvladamo vsi, od tretjega razreda osnovne šole naprej :)).
  • Pisanje člankov za internet je lahko (ker se od zlaganja črk na papir, razlikuje samo v tem, da jih zlagamo na ekran :)).
  • Pisanje člankov tako, da bodo na spletu vidni, ni težko (že, če vsaj približno sledite temu: Kako pisati za internet)
  • Pisanje člankov tako, da bodo po vidnosti, konzumirani, tudi ni najtežje (sledimo temu: Kako zadržati bralce na spletni strani)
  • Pisanje člankov tako, da bodo, po konzumaciji, sprožali akcijo, tudi ni vesoljna znanost (priporočam tole: Kako sestaviti meto)

In povečevanje obiska na stran, tudi ni neosvojljiva trdnjava (follow this: Kako sproti preverjati ali spletna stran napreduje).

.

Pisanje člankov za internet in semantika
(po moji super, poenostavljeni logiki :))

.

V današnjem eksperimentu (spodaj) sem se pri pisanju članka, igral s semantiko.
Spodbudo in motivacijo sem dobil pri teh dveh:

.

Najprej… kaj sploh je semantika?

Wiki to razloži tako, da ne razumem nič 🙂
Na enem izmed forumov, Nataša Purkat, moderatorka foruma Al’ prav se piše, objasni:
.

kaj je semantika

.

Semantika raziskuje kaj pomeni beseda v nekem stavku.
Kot razloži na zgornjem primeru avtorica, “čitati in brati” ni isto, če ob besedi zraven stoji beseda grozdje ali knjiga.

Kako nam ta reč koristi za pisanje člankov za internet?

Preden grem v moj hokus pokus primer, še enkrat, pozovem k pregledu tega (povezava že zgoraj).
Po tej metodi bomo povečevali obisk z nekaj preprostimi kliki na shift, ctrl in črko n.
In vam bo pisanje člankov z upoštevanjem semantike, olajšano. Zelo.

Cilj vsake (spletne) pisarije bi moral biti dvojni:

  • prvič, da se z njo pojavimo čim višje v Googlu
  • drugič pa, da se z njo pojavimo na besedno zvezo, s katero se na prvi strani, še ne pojavljamo

Semantično pisanje člankov (po nasvetih iz tuijne in testiranju na mojem pragu) naj zgleda tako:

  • focus keyword ostaja (a takšna na katero naše uvrstitve še ni). Analiza ključnih besed je zato predpogoj (priporočam: iskanje potencialnih kupcev z analizo besed).
  • nato poiščemo relevantne sopomenke. Te pomaga poiskati celo Google sam (slika spodaj):

.

primer sopomenk
Vtipkal sem besedo hiše, Google pa na dnu predlaga sopomenke, povezane z iskanjem na besedo hiše.

.

Nato namesto keyword stuffinga (tlačenja ene in iste ključne besedne zveze v telo besedila: naslov, podnaslov, prvi odstavek, v opis slik, zadnji odstavek,…), vkomponiramo relevantne sopomenke.

Nato proti koncu besedila vključimo CTA besedne zveze, ki so v povezavi s focus besedo iz prve točke (npr. če smo vtipkali hiše, zdaj proti koncu besedila uporabljamo: če vas zanima nakup hiše, če kupujete hišo, bla, bla, bla,….če ste seveda prodajalec hiš).

Drugi del, “tehnično” in semantično, odlično za Google pripravljenega besedila, zahteva, da uporabimo Google Schema mark up (pomočnik je tole).

V bistvu gre za orodje, kjer z njegovo pomočjo, pomagamo pravilno in po Googlovih strukturiranih podatkih, označiti vsebino.
Tako označene vsebine, sodeč po raziskavah, kotirajo v iskalniku višje, kot neoznačene vsebine (cca. 10%).

Toliko. Naj koristi.
Če ne drugo, vsaj toliko, da začnete semantično pisanje člankov, raziskovati sami.

.

.