Če sem v petem delu Vodnika o ustvarjanju donosnega, prodajnega bloga, opisoval elemente, ki po mojem mnenju, vplivajo na izboljšanje spletne prodaje, v tem postu pišem o elementih in drobnarijah, ki po mojem mnenju, spletno prodajo (ali pa vsaj konverzijo) znižujejo.
Sami ocenite ali to za vaše spletne strani drži, do zaključkov sem pa spet prišel, na podlagi mojih lastnih spletnih strani in opazovanj ter pogovorov z drugimi.
Upam, da vam bo koristilo.
.
*********
.
Kaj na spletni strani zavira prodajo?
.
Predstavljamo se, da smo nekaj več, v resnici pa smo samo en, samostojen freelancer, ki pač, tako kot vsi drugi, poskuša svoj posel razviti preko spleta
.
Ena takšna, super očitna “drobnarija”, ki takoj zbode v oči, ko se predstavljamo na internetni strani, je ta, da se predstavljamo kot nekdo, ki upravlja najmanj holding Microsofta, Googla in holding slovenskih železnic skupaj.
Označimo in podpišemo se kot CEO, dr. med. spec. Bog ve česa, general manager, vodja projektov, itd…. na kontaktni formi o nas, pa piše, da smo preprosto s.p.
Prepričan sem, da ste na takšno spletno stran že naleteli.
Čeprav sem že neštetokrat v postih to napisal, napišem še enkrat: nobenega razloga ni, da se predstavljamo za nekaj več, kot v resnici smo.
Ker, vsaj po moje, to prej znižuje verjetnost, da nas bo nekdo kontaktiral, kot dviguje.
Poleg tega, če bi res bili super CEO in general manager nekega ekstra super holdinga, najbrž ne bi imeli svoje telefonske številke objavljene na internetni strani (saj se menda generalni direktor uprave Petrola ne ukvarja s klici iz internetne strani).
.
Na napačne ključne besede obesimo napačne CTA – je (na informativno ključno besedno zvezo bi morali dati CTA za več informacij, ne pa CTA za nakup)
.
Druga, takšna zelo očitna napakica, ki jo radi naredimo v svojih spletnih vsebinah, je napačen CTA na napačne ključne besede.
Če je besedna zveza, na katero imamo namen optimizirati neko vsebino, informativna, npr: kako skuham porovo juho, ne bomo menda v prostor, ki ga imamo predvidenega za CTA, nalepili gumba: “kupi porovo juho tukaj”.
Nekomu, ki je vtipkal “kako skuham porovo juho” se predstavimo z ekstra naboljšim in enostavno opisanim receptom za super porovo juho (vse skupaj zapakiramo v lepo grafiko), CTA ob strani ali pri tleh vsebine (ali med vsebino) pa naj poziva raje z “še 10 super receptov za porovo juho s prilogami (ki se jim ne boste mogli odreči)“.
Seveda te “recepte”, dobi spletni obiskovalec, če pusti svoj elektronski naslov.
.
Ne držimo se obljub (če obljubimo, da bomo 1 krat tedensko ustvarjali nove vsebine na blogu, jih dajmo….). Ljudje spremljajo ali se držimo svojih obljub
.
Najbolj zagnani za svoj spletni nastop, smo itak vsi, na začetku (kar je ironično in žalostno hkrati, ker na začetku o pravilnem spletnem nastopu, vemo najmanj).
S časom naša navdušenost in zagon za spletni nastop usahne.
Ta upad energije je še toliko bolj intenziven, ko spoznavamo, da bo za internetni nastop treba redno delati, redno kreirati vsebine in, da dela za dober spletni posel, niti ni tako malo.
Čez 90% spletnih vsebinskih kreatorjev odneha v prvih šestih mesecih, največji izziv spletnim marketingarjem pa itak predstavlja že sama kreacija spletnih vsebin: (vir: Where content marketing is heading) – slika spodaj:
.
.
Na začetku svoje spletne poti, zato zelo radi obljubimo stvari, ki pa se jih kasneje ne držimo.
Bralci nas pa spremljajo (četudi imamo občutek, da naše poste, najpogosteje beremo mi sami).
Btw: marketinška hiša Nielsen Norman Group je izmerila, da 90% ljudi na spletu samo spremlja (lurka) vsebine, 9% jih občasno tu in tam nekaj komentira, le 1% pa se jih dejansko aktivno vplete v vsebine:
.
.
Smo površni (v odstavkih kjer npr. naštevamo določene stvari, en odstavek začnemo z veliko črko, drugega z malo). En naslov poglavja pišemo z veliki črkami, drugega z malimi. Enkrat vikamo, drugič tikamo. Enkrat nagovarjamo v prvi osebi, drugi post nagovarja v množini…..
.
Večina content kreatorjev za spletne strani, še vedno sklepa, da je uspeh v spletnem nastopu, povezan s količino vsebin na spletni strani. To ima za posledico, da je content marketing, kot metoda rasti spletne strani, v silovitem porastu – že več let zapored (slika spodaj):
.
.
V letu 2016 je content marketing bil ocenjen kot druga najpogostejša marketinška aktivnost, ki ima največji vpliv na uspeh spletnega nastopa (vir: SmartInsights):
.
.
Ker smo ljudje zelo radi ovce, seveda ponavljamo kar počne večina in, če se je večina usmerila v “štancanje vsebin”, se tega lotimo tudi sami.
Čeprav niti prav ne vemo zakaj.
Češ, če vsi zganjajo “content marketing”, ga pa dajmo še mi.
To hitenje ima zelo pogosto za posledico, da je cilj content marketinga “čim več” vsebin, kakovost pa pride na drugo mesto.
(btw: , čez 70% lastnikov spletnih strani sploh ne meri ali ne zna izmeriti vpliva kreiranih vsebin na svoj spletni nastop, vir: A simple method to measure content marketing ROI – Content marketing Institute.
.
To “hitenje” pa se odraža v malenkostih (ki jih spletni obiskovalci vidimo):
.
- nekonsistentno pisanje naslovov blog postov in poglavij v postih z velikimi in malimi črkami
- tlačenje besedil na kup (brez poudarka na odstavke, okrepljena sporočila, itd…)
- premalo poudarka na naslove (klasični naslovi tipa 5 najboljših načinov…..)
- premalo poudarka na uporabno vrednost vsebine (pr članki, v katerih prej zasledujemo dovolj veliko število besed za SEO, kot to, da bi svojim bralcem res na enostaven in razumljiv način razložili detajle),….
.
Tlačenje ključnih besed v besedila – Keyword stuffing
.
“Keyword stuffing” je SEO tehnika, ki je delovala debelih 5 let nazaj. V spletna besedila si preprosto “nadrukal” čimvečkrat ključno besedo in spletna stran je rangirala visoko.
Kar precej spletnih mojstrov še danes dela na enak način.
Mogoče še res rangirajo visoko v iskalnikih, samo problem je v tem, da takšna vsebina ne konvertira.
Podjetnik najame zunanjo SEO hišo, ki z nekim keyword stuffingom napolni vsebine, spletna stran rangira, agencija je dosegla cilj (dvig pozicije spletne strani), podjetnik pa nima nič od tega, ker nima novih poslov.
Prodaje ne zagotovi višja pozicija v Googlu (ta zagotovi samo večjo vidnost, več obiska), za dejansko povečanje prodaje pa je treba biti mega uporaben:
.
.
V spletnih tekstih se preveč trudimo prodati, namesto, da bi samo predstavljali svojo zgodbo
.
Spletne prodaje ne bomo povečali, če pripravo vsake spletne vsebine začenjamo z mislijo, kako spisati zgodbo tako, da bomo prodali več.
V bistvu je okrog fame prodaje s pomočjo kreiranja vsebin, stvar bistveno bolj preprosta.
Samo ustvarjalci ne naredijo tistega “mind shifta” v glavi, ker pač delajo zato, da dosežejo neke (prodajne) cilje.
Logika uspešnega spletnega marketinga je v bistvu res zelo preprosta: medtem, ko kreirate vsebine, pozabite na prodajo. Žvrgolite svojo pesem, komur je namenjena, jo bo itak slišal (citat: Anthony de Mello)