Ta, predzadnji, deveti del offsite SEO tečaja, vam bo mogoče zanimiv, ker v njem raziskujem katera so najpogostejša vprašanja, ki jih v zvezi z optimiziranjem spletnih strani in gradnjo povezav, postavljajo ljudje, predvsem v tujih SEO skupinah. Toliko, da tudi slovenski bralci vidimo, koliko je v zvezi z offsite SEO-m, vprašanj in kakšni so aktualni (v času tega pisanja, dec. 2016) pogledi na offsite SEO metode, predvsem tuje SEO stroke.
.
Graditelji povratnih povezav se zelo pogosto zanimajo za “infographic submission services”. Kaj je to in zakaj?
.
Infografike imajo po nekaterih raziskavah celo do 3 x večjo deljenost od navadnih vsebin (vir: Hubspot), večja deljenost pa je posledično povezana z večjim številom povratnih povezav.
Zato je logično, da je ena izmed pogostejših taktik za pridobivanje povratnih povezav, preprosto ta, da vsake toliko, namesto običajnih vsebin, naredimo infografiko, jo poknemo v svoje kanale in računamo, da jo bodo ljudje zagrabili.
.
.
Infografiko si lahko damo za 5 evrov narediti tudi preko Fiverrja. Jih pa offsite SEO stroka, več ne uporablja toliko za gradnjo povratnih povezav, ker večina spletnih strani, ki objavlja infografike, naredi linke no follow (priporočam: Kako hitro preverimo ali je povratna povezava dofollow ali nofollow).
Tisti, ki jih še vedno uporabljajo tudi za pridobivanje povratnih povezav, v večini primerov, to delajo, da diverzificirajo svoje backlink profile.
.
Graditelje povratnih povezav zanimajo edu in gov končnice spletnih strani. Zakaj?
.
Gov in edu (ter org) končnice bi naj v očeh Googla, bile bolj zaupanja vredne spletne strani od komercialnih (vir: SimilarWeb Case study – Analyzing 500.000 backlinks). Če imamo povratno povezavo iz te strani, bi se to naj bolj poznalo na moči, kot, če imamo povezave iz drugih spletnih strani.
Hec pa je v tem, da je metrike tudi gov in edu spletnih strani, mogoče zmanipulirati.
Obenem pa, ni ga enega backlinka, ki bi zagotovil večno prvo mesto.
.
Sam sem že 100 let nazaj tiščal na vrh Googla ključne besede, na katere je konkurenca imela backlinke tudi iz teh strani (šole, univerze, ipd…), pa sem jih (nekatere) prehitel – kljub temu, da takrat niti približno nisem o backlinkih vedel to, kar vem zdaj (kar, Bog ne daj, pomeni, da zdaj vem vse).
.
Tudi spletne strani z edu in gov (in Wikipedia) backlinki je mogoče prehiteti.
Vprašanje je samo, če je vredno (časa in denarja).
.
.
Optimizatorji spletnih strani in graditelji povratnih povezav zelo pogosto sprašujejo o tem, kakšna je razlika med objavo bloga na zasebni blogovski mreži oz. objavo zapisa na web 2.0, recimo Tumblr-ju. Zakaj to sprašujejo in v čem je razlika?
.
Web 2.0 imajo iz vidika gradnje povratnih povezav, res super metrike. WordPress free, Tumblr, ipd…celo DA čez 80 ali celo 90. Privatna mreža tega nima. Zato je logično, da večino zanima, da postavi vsebine na te platforme.
.
Razlika je v tem, da vsebina na 2.0 blogih ni nikoli zares naša.
Blog jutri ukinejo in nimamo ničesar. Kontrole nad tem zato ni.
.
Poleg tega pa večino 2.0 blogov, Google zelo dobro pozna.
In ve, kdaj je backlink na njih zgrajen, z namenom backlinkanja in kdaj ne.
.
Precej teh platform tudi “zakamuflira” backlink ali pa onemogoča do follow backlink.
Privatna mreža omogoča večno kontrolo nad vsebinami. Ker je naša.
Četudi nima takšnih metrik, kot 2.0 platforme, je zato bolj interesantna – ker bodo vsebine iz nje izginile samo, če mi to želimo.
Je pa res, da z eno in drugo metodo, lahko naredimo lepe in koristne backlinke nazaj na naše strani.
Tehnik za to je ogromno, ampak tako kot pri gradnji povratnih povezav na vse ostale načine, je tudi pri tej, treba delati z glavo (ker je itak vsa gradnja povezav, zelo na meji Googlu dovoljenega).
.
Ali negativno optimiziranje spletnih strani obstaja?
.
Da.
.
V tujini je teh “napadov” na spletne strani, bistveno več, stroka pa poroča, da so bolj na udaru affiliate in komercialne spletne trgovine, manj pa je negativnega SEO boja, na lead generation straneh.
Negativni SEO v bistvu zgleda tako, da nekdo (ponavadi konkurent) metode, ki so za SEO neprimerne in kaznovane iz strani Googla, uporabi za vašo spletno stran.
Npr., če Google kaznuje nakup povratnih povezav v paketih (recimo po 10.000 ali več povratnih povezav), vaš konkurent pokupi te backlinke in jih usmeri na vašo stran. Kazen v tem primeru dobi vaša stran, konkurent pa pridobi pozicijo v Googlu.
Za nekatere spletne strani se točno ve, da povratne povezave na njih, na naše strani, škodijo.
Če jih konkurent na teh straneh postavi na našo stran, penalty čaka nas, ne njega.
.
V izogib temu, je Google v search konzoli, pripravil disavow tool (your start to finish guide to using Google’s disavow tool).
Če v search konzoli opazimo, da prihajajo k nam povezave iz sumljivih strani, označimo te strani in jih posredujemo Googlu, da jih ne upošteva pri rangiranju naše strani.
Btw: sam tega orodja nisem še uporabil, negativnega SEO se ne grem, če pa me kdaj čaka penalty, pa je logično (kot verjetno za vse nas), da bom najprej pogledal, ali sem si ga nakopal sam ali mi ga je kdo drug.
.
.