O merjenju učinkovitosti investicije v spletni marketing

Preden grem v (podrobno) razlago napotkov o tem kako sami po preprosti logiki, preverimo, če se nam investicija v vsebinski marketing, splača, naj zapišem, da v spodnjem besedilu ne boste našli nekih strašnih, naprednih napotkov za izračunavanje ROI kazalnikov in ne vem česa vse.

Preprosto, po kmečki logiki in zelo po domače je opisano, za povprečnega podjetnika, razmišljanje o tem ali je vredno investirati denar v spletni nastop, ki se izvaja preko pisanja vsebin in SEA ter kako lahko sami preverimo ali se nam investicija v spletni marketing, po tej poti, splača ali ne.

Bomo pa se, preden grem na razlago, morali (načelno) strinjati o nekaterih rečeh (da nam bo vsebina vsem koristila):

  • za to, da bomo lahko ugotovili ali se nam splača nekoga najeti za kreiranje vsebin za našo spletno stran, moramo vi in jaz, razumeti isto kaj pomeni kreacija vsebin. Za ta prispevek smatram kot kreacijo vsebin golo klopfanje vsebin (besedil), ki jih sicer večina spletne srenje razume kot pisanje člankov, pisanje besedil, pisanje SEO člankov, pisanje bloga in podobno.

V tem prispevku kreacija vsebin ni sestava kakšnih prodajnih pdf katalogov, izdelava prezentacij, izdelava infografik in podobno. Gre za golo pisanje vsebin (na uporabnikom in Googlu 100% SEO prijazen način).

  • druga stvar, s katero se moramo strinjati, je cena. Ker sam že lep čas brcam po spletno tekstovnem trgu, tudi po Sloveniji, vzemimo za povprečje ceno članka 20€ za besedilo dolgo okrog 500 besed (pustimo ob strani razne Fiverr, študentske in Pakistan style ponudbe, kjer vam približno 500 besed “težka” SEO besedila, naklopfajo skupaj tudi za par centov).

Govorimo o besedilih, ki so napisana unikatno, brez raznoraznih tekst spinnerjev in o besedilih, ki si jih “upamo” postaviti na prvo stran svoje spletne strani. Ok?

.

*******

.

Kot rečeno, vam bolj strokovne (od moje) razlage o tem kako izračunate ali se vam investicija v content marketing in SEO splača, v tujini ponujajo na marsikateri strani. Všečne in ne preveč zakomplicirane boste našli npr. na:

Preden dobite občutek, da gre za neko strašansko znanost (in preklopite na kakšno lažjo, spletno vsebino), si preberite tole:

.

Da ugotovimo, ali se nam splača vlagati v content marketing, zadošča naša preprosta logika.
.

Če se vam ljubi, predlagam v povezavi s to tematiko, skok tudi na članek 3 reči, ki jih moramo spremljati zato, da bomo vedeli kateri spletni kanal razvijati. Sicer pa je kar najbolje, da ostanete na tem članku in ga premeljete do konca.

.

*******

.

Da bomo lahko izračunali ali in kdaj se nam investicija v content marketing in SEO povrne, je treba najprej vedeti, kaj z investicijo želimo doseči (se pravi, moramo postaviti cilje investicije).

Nekateri izmed bolj logičnih ciljev content marketinga so:

  • porast naravnih obiskovalcev na spletno stran za x
  • povečanje števila downloadov e knjige za y
  • povečanje števila naročenih na e novice za x
  • povečanje števila povpraševanj
  • ipd…

Bolj logični cilji spletne optimizacije so:

  • izboljšanje pozicije spletne strani na ključne besede x, y, z za x mest
  • povečanje števila povratnih povezav za y
  • povečanje povpraševanj
  • povečanje naravne vidnosti

Naj čisto iz prakse napišem, da boste pri večini ponudnikov pisanja spletnih besedil in člankov ter spletne optimizacije, naleteli na miks in skoraj “nejasno” definirane cilje.

Če vam bo še na nek način uspelo doreči in definirati aktivnosti (recimo 2 članka na teden, 20 backlinkov na mesec, onsite optimizacija 3 ure,….) vam vroče priporočam, da pred podpisom dogovora, najprej, zraven aktivnosti, definirate še cilje (ne samo aktivnosti).

Dam primere:

  • Za pisanje besedil:
    Ne najamite podjetja, kjer vam bodo napisali 20, 500 besed, dolgih SEO 100% optimiziranih vsebin ampak osebo (ali podjetje), ki vam s pomočjo 20 člankov, dolgih najmanj 500 besed, pomaga do novih 10 povpraševanj.
  • Za izboljšanje spletnega nastopa:
    Ne najamemo nekoga, ki bo 6 ur delal na onsite optimizaciji ampak nekoga, ki bo podpisal, da vam bo njegova onsite optimizacija prinesla, novih 10 povpraševanj na mesec.
  • Za gradnjo povratnih povezav:
    Ne najamemo nekoga, ki gradi povratne povezave na našo stran ampak nekoga, s katerim bomo preko povratnih povezav, dvignili pozicijo svoje spletne strani na točno določeno ključno besedno zvezo, za npr. 5 mest.

Razumete razliko?

Pri spletnem nastopu vam naj pomaga nekdo, ki ne samo “brca”, ampak nekdo, ki si želi rezultata brcanja tako močno, kot vi sami.

.

Konkretni primeri kako spremljamo parametre vsebinskih in SEO aktivnosti

.

5 primerov kaj sploh lahko spremljamo pri vsebinskem marketingu in SEU, sem opisal že v Vodiču vseh povezav, za tiste, ki jih zanima spletna optimizacija, sicer pa je najbolj logičen rezultat SEO učinkovite pisarije mogoče videti iz letala:

.

Povečanje naravnega prometa

.

Če je SEO pisarija vlaganje napora za to, da z njo povečamo vidnost spletne strani, potem je rezultat tega napora povečana vidnost spletne strani (se pravi, obisk).

Ker je logično, da po enem članku napredka ne bo, se dogovorimo za recimo obdobje pol leta, vsak teden dva prispevka (to so dogovorjene aktivnosti) ter planiran povečan obisk (to je dogovorjen cilj aktivnosti).

Pozorno preberite tole:

.

Če se boste dogovorili samo za aktivnosti (ne pa tudi cilje), bo zgodbica sicer pisana, a mirno bi vam jo lahko pisal tudi otrok, že od četrtega razreda osnovne šole naprej.

.

Razlika bi bila samo v tem, da bi otroku podarili kinder jajček, SEO piscu pa morate za kos napisane zgodbice odšteti 20€.

Za tiste, ki jim je tudi polletna “poroka” preveč, “za test”, predlagam spodnje:

Naj vam pisec prvi članek (ali pa mu dajte 3 priložnosti) spiše članek tako, da bo na njemu izbrano ključno besedno zvezo (v povezavi z vašim produktom), članek uvrščen na prvo stran Googla. Ali pa mu to naj uspe z vsaj enim izmed treh.

In sodelujte z njim le, če mu.

V Google analitiki, prirast naravnega prometa, na stran, pogledamo tu:

.

merjenje učinkovitosti investicije v spletni marketing
Merjenje učinkovitosti investicije v spletni marketing in pridobivanje obiskovalcev na spletno stran po naravni poti.

 

.

Merimo branost posameznega članka

 .

Spet v Google analitiki, preprosto spremljamo branost, posameznega članka:

.

Landing Pages Google Analytics
Google analitika/Behavior/Landing Pages in pogled na obiskanost na vsak članek posebej.

.

Jasno, da je višja klikabilnost na članek povezana z višjo uvrstitvijo v Googlu. Kar pomeni, da četudi SEO piscu prepustimo samostojen izbor ključnih besed, bo ta moral poskrbeti še za njihovo dobro uvrstitev (za težje besede pa še za mreženje in backlinking). O backlinkingu priporočam ta članek: Backlinking vs. content

Nič ne bo narobe, če pisca spremljate tudi po branosti (torej ne samo po tem, koliko ljudi klikne na članek, ampak koliko ljudi članek dejansko tudi prežveči). Spremljajte bounce rate. O razliki med bouncem in pogostickingom, na povezavi.

.

*********

.

Sicer pa, da ne zaplavamo preveč na široko, pri ponudbi spletnih rešitev za izboljšanje našega spletnega nastopa, ločimo:

Content marketing, ki vključuje:

  • odgovornost za pisanje vsebin ter odgovornost za njihovo visoko uvrstitev v Googlu
  • odgovornost za visoko konzumacijo vsebin in čimboljšo branost
  • odgovornost za prirast naravnega obiska
  • odgovornost za generacijo sledi (leadov) ter
  • odgovornost za svežino, ažurnost in pozicioniranje spletne strani kot eksperta na svojem področju

Spletna optimizacija, ki vključuje:

  • odgovornost za gradnjo (prislužitev) in rast povratnih povezav
  • odgovornost za izboljšanje pozicij posameznih podstrani na točno določene ključne besede
  • odgovornost za izboljšanje uporabniške izkušnje (navigacija, UX,…)
  • odgovornost za hitro nalaganje strani in mobilno prilagojenost

.

Vas zanima najlažji način, s katerim ugotovite ali je bodoči partner pripravljen odgovorno ugrizniti v jabolko vašega spletnega nastopa?

.

Plačajte ga na provizijo 🙂