Metrike za spremljanje kakovosti povratnih povezav

Glede na to, da imam na svojem blogu, še najmanj vsebin napisanih na temo gradnje povratnih povezav in, da so v zvezi z njimi v glavnem “sramežljivi” tudi številni drugi slovenski digitalni marketingarji, je tokrat na vrsti ena za tiste, ki se podajate na področje gradnje povratnih povezav.

A (kot vedno), preden “zaplavamo” čisto proti povratnim povezavam, beseda ali dve “predgovora”..

.

***********

.

To, da je content in ustvarjanje spletnih vsebin, kraljica in osnova spletnega nastopa, boste zasledili, najbrž na milijon spletnih straneh.

O tem govorijo praktično vse spletne hiše, mnogo top svetovnih spletnih marketingarjev, content ustvarja celo na dnevni bazi.
Tukaj top 100 svetovnih bloggerjev in njihovi nasveti v zvezi s spletnim marketingom.

Vseeno pa k delu dobrega spletnega nastopa, ne sodi samo ustvarjanje vsebin, ampak tudi gradnja povratnih povezav.

Brian Dean, top graditelj povratnih povezav, svoj spletni nastop gradi v razmerju 10 proti 90.
Samo 10% njegovega dela na spletu predstavlja kreacijo vsebin, 90% dela namenja gradnji povratnih povezav.

Na grafu spodaj se (ne lepo – bad copy, sorry)  vidi kako pomembna je npr. gradnja povezav v primerjavi z ostalimi online aktivnostmi. Number of backlinks na številki štiri.

.

metrike za spremljanje kakovosti povratnih povezav
Vir: 90digital

..

***********

.

Večina SEO strokovnjakov vam bo povedala, da je prva aktivnost spletnega nastopa, ustvarjanje maksimalno kakovostnih spletnih vsebin (namenjenih točno tisti publiki, ki jo to zanima).

SEO agencija Webris piše in tudi sam, pišem o tem, da je Googlu točno vseeno, koliko imamo na svojih blogih napisanih spletnih vsebin. Ker to ne vpliva na rangiranje spletne strani.

Na rangiranje strani vpliva to, kako so naše vsebine dobre (ker dobra vsebina posledično pridobiva naravne povratne povezave, je deljena po socialnih omrežjih in o njej ljudje preprosto govorijo).

Ker pa pridobivanje naravnih povratnih povezav (tako kot vsako drugo spletno delo), ni delo, kjer samo pišeš in čakaš, da ljudje polinkajo nate, je pot (tudi do naravnih povratnih povezav) lahko tudi proaktivna.

Naravna povezava je tista, ki nastane sama. Kot posledica naše dobre vsebine.
Če boste čakali na njo, se boste načakali.

And you will never succeed.

Razlog:

  • ker več naravnih povezav pridobivajo že izkušenejši playerji (ki točno vedo kakšna mora biti kakovostna vsebina)
  • ker več naravnih povezav dobivajo že uveljavljeni (ki so na trgu več let, če ne desetletje….)
  • ker tudi izkušeni, proaktivno gradijo svojo mrežo povratnih povezav (zgornji Brian bo kar dober primer)

.

Zato se je treba lotiti gradnje povratnih povezav proaktivno – pri čemer pa tudi ni nepomembno, kje boste pustili povratno povezavo nazaj na svojo ljubico (spletno stran mislim).

O tem govorim v nadaljevanju.

.

Metrike za spremljanje kakovosti povratnih povezav

.

PA in DA

PA (page authority) in DA (domain authority) sta metriki od Moz-a.
Omenil sem ju tudi že v članku Kako bi se sam lotil novega spletnega projekta. Slikca spodaj (čisto vrhnja vrstica):

.

mozbar-for-keyword-research

.

Povratna povezava bo boljša, če bo iz strani, z večjim PA in DA.

PA nove vsebine (pri novih blogerjih) štarta pri nič. Raste pa skozi čas, odvisno od tega, koliko povratnih povezav se skozi čas naredi na posamezno stran. Če na strani z visokim PA počiva vaša povratna povezava, je to dobro.

Iz tega lahko sklepate, da ni samo pomembno iz kakšne PA in DA strani kuka povratna povezava k vam, ampak kako kakovostne so povezave tudi na samo stran, ki kuka naprej na vašo.

.

metrike pa in da

.

TF in CT.

Drugi dve sta TF in CT iz Majestic-a.
TF je trust flow, CT je citation flow.
Tudi pri tema dvema, se spletna “backlink” srenja strinja, da so višje številke, boljše. Sicer pa sem nekje zasledil, da je odlična kombinacija pri tema dvema številkama, če je TF za kakšnih 10 cifer višja od CT.

.

Screenshot 2015-11-10 at 13.02.08

.

V zvezi s tema dvema številka, si velja zapomniti tudi citat Webrisovega seo mojstra, Ryana Stewarta (lepim kar sliko in njegove besede):

.

Screenshot 2015-11-10 at 15.54.26

.

Tudi, če se sprehodite na trg prodaje in nakupa preteklih domen, boste videli, da sta ti dve metriki, več ali manj, v ustih vseh, ki kupujejo in prodajajo “postarane” spletne domene:

.

Screenshot 2015-11-10 at 12.59.29

 .

Iz zgornje tabelice, ki je btw, običajna na trgu preprodaje starih spletnih domen, se splača biti pozoren še na dve metriki, ki igrata vlogo pri kakovosti povratnih povezav.

Prva je starost spletne domene, od koder kaže povezava nazaj na našo spletno stran.
Bolj, kot je domena, na kateri počiva backlinkec k nam, stara, boljše je.

Druga metrika je relevantnost domene.
Ta jajček pove, da sicer lahko pridobimo backlinkec iz staroste med spletnimi stranmi o npr. vinski trti, a, če naša stran govori o avtomatskih menjalnikih za helikopterje, potem tak backlinkec pač ni relevanten.

Od tod se je med prodajalci nišnih domen znašla nova metrika, imenovana topic index. Kar pomeni, da prodajalci prodajajo zraven lepih zgornjih številk, “dobro” domeno tudi z argumentom, da je vsebina na strani, tematsko povezana z vašo vsebino. 

V zadnjem času je ekstra popularen tudi toxic index. O njih recimo govorijo Marketing Ninjas.

Saj veste, nekatere stare domene, so bile zgrajene za to, da nase pritegujejo promet in backlinke, od tod pa naprej pošiljajo juice na vašo money site. Bolj je stara domena, večja je verjetnost, da boste naleteli na toksično domeno. Ker je pač pred leti bila možnost s spammanjem doseči premike v SERP-u, večja.

Da nerelevanten backlink ne bo kaj dosti vplival na premik naše želene ključne besede v SERP-u, sem že omenil.

Naslednja metrika, ki je ni pametno spregledati je do ali no follow.
Podroben članek kako preverimo ali je povezava do ali no follow boste sicer našli na internetu, sicer pa gre pri tem za to, da pač imamo spletni uredniki s to nastavitvijo možnost vplivati na to, ali naj Googlovi robotki letijo naprej (in upoštevajo) link juice povezave na strani na katero kaže povezava ali pač ne.

Ena takšna, sicer meni manj ljuba, affiliate spacanka, za pridobivanje do follow povratnih povezav, je plugin Comment LUV. S tem pluginom, komentatorjem na svojih straneh, omogočite, da ob oddaji večjega (točno določenega) števila komentarjev, pridobijo do follow povratno povezavo nazaj na svojo stran.

Ta prijem bi naj po eni strani omogočal, da se iz igre izloči spammerje, po drugi strani pa se spodbuja aktivno komentiranje udeležencev.
Sam nisem za, kot pravim, ta affiliate mi nikakor ne sede v zgodbo koristnih in uporabnih vsebin.

.

Zaključek

.

Bog ne daj misliti, da so zgornje metrike vse in edine, ki so pomembne pri backlinkanju.
To je podobno, kot, če bi pri ustvarjanju contenta rekli, da so za dobro vsebino pomembni le naslov, lepa tipografija, nekaj modrih besed ter meta opis.

Redni blogerji in vsebinski spletni ustvarjalci, vam bodo povedali, da je pri kreaciji vsebine, treba upoštevati še marsikaj.
In, da tudi ne obstaja “holy grail” enoznačen recept, ki bi deloval za vse spletne strani in vse ključne besede, hkrati.

Pri backlinkanju je enako.
V končni fazi gre za to, da skozi trening, pridobimo občutek kaj je dobra povratna povezava in kaj je “pleh”.

Da pridemo do tega, bodo zgornje metrike za spremljanje kakovosti povratnih povezav sicer koristile, a brez treninga in recimo kakšnih 1000 streljajev mimo, ne bo nič 🙂

p.s.: ne se ustrašit, agresivni bakclinkarji mi govorijo o 60.000 in več (nekupljenih) strelih na en spletni projekt.
Pa še zdaj nisem prepričan, da so sami prepričani o čem govorijo 🙂

.

.