Zakaj blogati?

Eden bolj pogostih pomislekov lastnikov spletnih strani, s katerimi se srečam, je seveda logičen – kakšna je oz. bo korist od bloganja. Oz. večni “prastrah” večine, da iz objavljanja blog zapisov, na spletni strani, itak ne bo nič.

V tem zapisu, tem, zato spodaj, zelo enostavno pokažem preprosto evidenco, kaj se splača voditi pri ustvarjanju bloga, zato, da skozi čas vidimo ali sploh naš blog prinaša kakšno korist ali ne.

Spodnja evidenca je res super simplified, je pa dejanska evidenca pri pisanju blog zapisov, v moji ekipi (v njej samo skrijem naslove in besede, katere napadamo, ker mi res ni, da vam na krožniku serviram ključne besede s katerimi me “potolčite”).

Tukaj slika ene mojih “čisto friških” evidenc:

.

zakaj blogati

.

Gremo po vrsti:

.

  • v stolpcu B si vodim focus keyword iz Yoasta. Prvo analizo besed ponavadi naredim na začetku projekta (ob pripravi strategije za pisanje vsebin), sicer pa analizo besed vedno še naredim sproti, pred pripravo nove vsebine.

Če se s člankom D5 uvrstim na 2. mesto (tako kot je to na zgornji tabeli), ne bom šel ravno naslednjega članka, pripravljat na njemu sorodne besede. O tem sem pisal v prispevku Zaslužek na internetu z bloganjem.

.

  • v stolpcu C napišem naslov članka. Če sem kot seo začetnik, ki se šele ukvarja z optimizacijo spletnih strani, naslove vedno začel z focus keywordom, zdaj tega ne delam več. Vedno itak ne gre, ker bi bil naslov too spammy, poleg tega pa tudi ne atraktiven.

Zdaj so pripomočki za iskanje ustreznih naslovov drugačni:
Recimo: Portent Creator

Recimo, da iščem primerno idejo za pisanje o Guarani.
Na sredino, v okence, sem poknil besedico Guarana, Portent pa vrže ven svoje:

.

bloganje iskanje idej
Jasno, da o tem ne bi znal niti “nakladati”, kaj šele kaj resnega napisati.

.

Če recimo strategija objav vsebin na vašem blogu vsebuje takšne catchy objave, bo Portent odličen za to.

Drugi pripomočki so še recimo:
Title GeneratorHubspot topic generator, itd…

(btw: sam teh pripomočkov ne uporabljam, ker se mi zdi, da mečejo ven same reklamne naslove).

.

Če želimo blog narediti manj “impozanten” in catchy, potem si pač naslove izmislimo iz glave.

Pri čemer: v glavnem tuhtamo med idejami, da pišemo o tem, kaj vse bi za naše bralce lahko bilo uporabno.
V smislu, da jim serviramo najboljšo možno informacijo o tem.

  • od stolpca D do K si za 2 meseca naprej (po tednih) “rezerviram” kvadratke, kam bom vnesel uvrstitve člankov. Moje osebno pravilo (pa tudi pravilo v ekipi) je, če članek zmažemo skupaj tako, da se uvrsti pod 20. mesto, ga pišemo še enkrat.
    Petico dobi članek, ki je uvrščen od 1. do 5. mesta.

.

  • vrstice od 22 naprej ostanejo prazne. Sem bodo skozi čas, na tem projektu, vnesene nove focus besede (s katerimi še s to spletno stranjo nisem na prvi strani Googla) in, ki jih najdem, medtem, ko blodim po spletu. Ali pa mi jih namignejo stranke same.

To je vse.

.

Kakšno korist prinaša takšna (ali podobna) evidenca?

.

Very simple.
100% zagotavlja rast naravnega spletnega obiska (ker je z njo pokrito redno spremljanje kakovosti napisanih člankov in pisanje na prave ključne besede).

Edina neznanka pri tem ostaja še samo disciplina blogerja. 
O tem pa ne bom tukaj.

.

.