V prvem delu SEO TEČAJA za začetnike, sem začel s SEO naslovom, v tem delu pa predstavljam katera orodja si lepo shranite v mapico SEO, ker jih boste pri svojem delu, več ali manj, redno uporabljali.
Zraven vsakega orodja sem napisal čemu služi in kako ter čemu se ga uporablja.
.
Google Analytics
.
Google analitiko poznamo vsi, je pa za SEO-te, to kar “nevarno” orodje. In sicer zato, ker je SEO umetnost pridobivanja naravnega in organskega obiska (ki pa lahko leze po polžje, še posebej, če smo med bolj počasnimi, če nam manjka volje in discipline ali pa znanja) in zato se lahko zgodi, da bo SEO analiza spletnih strani, dolgo pri vaših številkah počivala pri tleh. Kar pa marsikoga odvrne od dela (čeprav je mogoče na pravi poti).
V nekaterih SEO grupah po svetu, strokovnjaki za optimizacijo spletnih strani celo povedo, da ne dajo svojim strankam (začetnikom) vpogleda v analitiko, ker stranke itak jutri pričakujejo rezultate in, če prehitro vidijo analitiko strani, je verjetnost za “poslovni pogreb” toliko večja. Več o tem kaj je optimizacija spletnih strani, najdete na povezavi.
Sam priporočam, da se analitika vklopi TAKOJ, skozi čas pa se jo naučimo razumeti (in uporabljati sebi v prid).
.
.
Polžja SEO rast in svoje prednosti in slabosti:
- Slabost je ta, da, če tega polža spremljamo dlje časa, sigurno najmanj enkrat vmes pomislimo, da ni vredno. Posledično odnehamo.
- Prednost SEO optimizacije je v tem, da je konstantna. Če tudi naslednji mesec “mirujemo”, bodo naravna povpraševanja, še “deževala”. Upad povpraševanj zaradi SEO upada, vsaj po moji izkušnji, pride šele po kakšnih treh, štirih mesecih. To pa je več kot dovolj časa, da vmes postavite svojo spletno stran na dobre pozicije v Googlu, še na druge močne besede (recimo bolje ciljane, če smo že s prvo, vžgali čisto mimo).
Priporočilo:
.
Google analitika se lahko uporablja za marsikaj, pri SEO optimizaciji spletnih strani jo boste, ko bo za vami že cca. 100 zapisov, uporabljali najmanj za to, da boste natančno videli koliko obiska prinese kateri blog zapis, posledično pa izračunali točko povrnitve stroškov v kreacijo SEO vsebin.
Z njo tudi dobite vpogled v to katero stran se vsebinsko, splača optimizirati povsem na novo.
.
Google search console
.
Googlovo search konzolo tudi vklopimo TAKOJ na začetku našega nastopa.
Od vsega začetka, jo uporabljamo najmanj za to, da vsako vsebino na brzino brcnemo v Google in tako hitro preverimo rezultat svojega vsebinskega ustvarjanja. Vsak long tail članek, ki smo ga pacali skupaj in ni uvrščen pod 20. mesto, ponovimo.
Kako brcnemo članek v Google je prikazano na spodnjem videu:
.
.
Sicer pa je ta pot primerna tudi za uporabo takrat, ko neko vsebino na določenem url-ju posodobimo in ne samo ob prvem pisanju novih vsebin.
“Fetch as Google” sam uporabljam že kakšna tri leta in zame je še vedno najhitrejši pokazatelj tega kako kakovostno uspem napisati vsebino.
.
Ponovim, čeprav sem to isto napisal že v precej drugih mojih člankih:
- pred pisanjem vsebine, raziščemo (v Incognito mode, ki ga opisujem spodaj), na katero besedno zvezo naša spletna stran sploh ni uvrščena na prvi strani
- napišemo vsebino
- uporabimo Fetch as Google
- čez tri, štiri minute preverimo rezultat
- za vsak naslednji članek, ponovimo postopek
.
Incognito mode
.
Incognito mode ni orodje, pač pa pot.
Vsak brskalnik ima svojo pot, da v njem brskamo brez beleženja zgodovine.
Spodaj so sortirane 4 bližnjice za najbolj pogosto uporabljane brskalnike.
Incognito mode boste uporabljali za to, da boste long tail (dolgorepe besedne zveze) iskali v tem načinu.
Nima smisla, da iščete long taile v načinu, da si brskalnik zapomni vaša (pretekla) iskanja, ker bo v tem primeru vedno “metal” ven rezultate, ki ste jih vi že obiskali. Vaša stran bo v tem primeru vedno na vrhu Googla, uporabniki pa vidijo čisto drugo sliko.
Poleg tega brez Incognito mode, sploh ne morete vedeti ali na neko besedno zvezo pisati prispevek ali ne.
Ker ne morete dobiti realne slike ali se na njo že nahajate na prvi strani v Googlu.
.
Serp LAB
.
V Serp Lab bomo vnesli svoj projekt, ključne besede, ki jih dvigujemo, hkrati pa te nastavimo za trg, na katerem nastopamo.
Projektov lahko imamo več, za vsakega lahko spremljamo poljubno število ključnih besed, moj primerček kažem spodaj:
.
.
Priporočilo:
.
Priporočam, da za posamezni projekt, ne vnašate long tailov, ker je to dobro samo za dušo in ego.
Long taili, če jih boste spisali solidno, bodo itak uvrščeni visoko, ali pa bodo skozi čas, lezli “sami po sebi”, višje. Če jih boste imeli vnešenih več, bo to super ugodno vplivalo na vas, zgubili pa boste fokus na močnih besedah. Ki imajo nek search volume in, ki jih boste ali jih dvigujete.
V Serp Lab vnesite samo močne ključne besede, long taile pa ne.
Long tail rezultate preverjamo sproti (preko Fetch as Google) in si jih vnesemo v neko excell tabelo.
.
Google drive
.
Nek oblačni disk je za resen SEO nastop treba imeti.
Sam uporabljam Google drive zato, ker so v naši hiši itak samo še Chromebooki.
.
Prednost oblačne rešitve je dvojna:
.
- če crkne disk na klasiki, na oblaku ne more
- v oblaku lahko delam tudi na drugem računalniku ali pa iz druge lokacije
.
Potencialna slabost Googlove oblačne rešitve (ki se meni sicer še ni pripetila, jo pa “teoretiki zarot” meljejo cele dneve), pa je v tem, da, če imamo svoje delo v oblaku, Google to vidi – kar pa naj ne bi bilo dobro še posebej, če smo pri svojem SEO delu, malo vmes “črni”.
Jaz imam v drive-u celo mrežo podporcev, pa money site preglednico, pa evidenco celotnega backlinkanja, pa sem še vedno tu 🙂
Po drugi strani pa, všečnost Googlove oblačne rešitve vidim tudi v tem, da z enim računom, dostopam do vsega: gmaila, diska, youtuba, itd….
.
Mozbar
.
Tudi tega bi si na vašem mestu vklopil TAKOJ, tudi, če nimamo blage veze čemu služi.
Preprosto v Google trgovini namestite vtičnik in bodite za začetek samo skoncentrirani na to, kako se številki PA in DA za vsako spletno stran, ki jo obiščete, spreminjata.
.
S časom boste prišli do ugotovitve, da:
- ti dve številki nista sveto in suho zlato (in je za oceno neke spletne strani, treba gledati širše)
- sta ti dve številki vseeno neka smer, kje približno se “po uspehu” določena spletna stran nahaja
.
Sicer pa zelo priporočam, da si vodite redno evidenco PA in DA metrik za vam pomembne strani skozi čas (zato, da vidite ali je opazovana (lahko tudi konkurenčna) spletna stran obrnjena v pravo smer in ali napreduje dovolj hitro (v primerjavi z drugimi).
.
Spodaj moj primer:
.
.
V zgornjem primeru je spletna stran (podporc) s splošnimi vsebinami poskočil prvi mesec, zdaj pa se “drži tam nekje”. Kar je OK – glede na to, da imam tudi primere, ko revež pade z vsemi metrikami čisto na nulo (možni vzroki: server down, popolnoma mimo vsebine od preteklih,….)
.
*******
.
Kot vidite, za solidno spletno optimizacijo spletnih strani, ni treba milijon orodij.
Še posebej pa…. ni jih treba plačati (zgornja so vsa brezplačna).
.
Orodij je seveda še več (še posebej pri backlinkanju), pa tudi za SEO je še nekaj dobrih.
Vseeno pa, vsaj po moji dosedanji izkušnji, bolj od tega kaj kdo uporablja, za SEO uspeh odloča to, kako smo organizirani pri svojem delu.
Dokler se s SEO-m samo hecamo še gre, bolj kot pa mislimo resno, bolj bo o uspehu odločalo to, kako smo si sposobni organizirati svoje SEO delo.
O tem v enem izmed naslednjih tečajev.