Verjetno ga ni spletnega marketingaša, ki ne bi vsaj na kakšnih 10 blogih ali v objavah na socialnih omrežjih, zasledil, da je kakovostna vsebina za spletno stran (zraven povratnih povezav), zdaleč najpomembnejši faktor, pri tem, kje se bo internetna stran, v prihodnosti, nahajala v Googlu.
Pravzaprav vse spletne agencije in vsi freelancerji kričimo eno in isto: “kakovostna vsebina je pomembna“.
Manj pa je teh, ki bi na primerih in konkretno pokazali, kaj točno kakovostna vsebina, sploh je.
.
Zato sem se za ta zapis, čeprav spada v sklop poglavij o analizi ključnih besed, odločil, da vam na primerih pokažem kaj dejansko je kakovostna vsebina za spletno stran.
.
**********
.
Kako sem sam (predolgo časa in narobe) meril kakovost vsebin za spletne strani?
.
Sam sem, priznam, kakovost vsebine za internetne strani, predolgo meril samo skozi en pokazatelj.
To je skozi oči SEO oz. skozi čim višjo uvrščenost neke vsebine v Googlu.
.
Polna štiri leta sem sam meril kakovost vsebine tako:
.
- če se je moj napisan članek uvrstil v Googlu, na pozicije med 1. in 5. mesto, sem si dal oceno 5
- če sem članek spisal tako, da je bila vsebina uvrščena med 6. in 20. mesto, sem si dal štirico
- vse kar je bilo pod 21. mestom, je zame bila slabo spisana vsebina (kar pomeni, da so moji opisi produktov in storitev, na težke ključne besede, praktično vedno dobivali slabe ocene)
.
To lestvico za merjenje SEO kakovosti napisane vsebine, še vedno uporabljam (in jo prakticiram tudi med mojimi mentoriranci).
.
Hec pa je v tem, da ta lestvica, realno kakovost vsebine za spletno stran, pokaže samo za vsebine pisane na long taile.
KAR PA NITI PRIBLIŽNO NI DOVOLJ, DA RESNIČNO UGOTOVIMO ALI JE NAŠA VSEBINA KAKOVOSTNA ZA INTERNET.
.
Ker zraven long tailov, na internetu obstajajo še kratke, generične besede.
.
Na te pa lahko napišemo zlato vsebino, a dobrega začetnega rankinga vseeno ne bomo dosegli (zaradi različnih možnosti: nova domena, nova spletna stran, huda konkurenca, premalo avtoritete, itd….)).
Zato vam spodaj pokažem še DODATNE NAČINE kako meriti ali je vaša vsebina za splet res kakovostna. Ali ne.
.
.
Zato:
Vsebina, ki zadovolji “samo” uporabnika, je šele na pol opravljeno delo. Ki kvečjemu dobro vpliva na ego pisca vsebine, nima pa niti malo veze z ekonomsko računico priprave te vsebine.
Po domače: čisti minus in dolgoročno usmerjeno v neuspeh.
.
Zato je moja definicija tega kaj je kakovostna vsebina za splet, naslednja:
.
.
Vsaj iz podjetniških oči, nima nobene ekonomske računice spoznanje, da so naši bralci zaradi naših vsebin bolje poučeni, informirani ali, da si lepo mislijo o nas (češ kako dobro pišemo).
.
Kdor piše samo za to, da se “dopade drugim” ali, da hrani svoj ego, lahko na koncu, hitro ostane na nuli.
Z ogromno urami preživetimi za ekranom.
In malo strankami.
.
.
Kako preverimo ali je naša vsebina
kakovostna za uporabnike?
.
PRVO PREVERJANJE:
Izmerimo čas zadržanosti naših obiskovalcev na spletni strani
.
Sigurno se bomo strinjali, da za uporabnika, ki neko vsebino prebira dlje časa, lahko sklepamo, da mu je vsebina, na katero je kliknil, zanimiva. In uporabna.
Dlje časa kot uporabnik na neki vsebini ostaja, bolj mu je, lahko sklepamo, očitno zanimiva.
Mogoče celo uporabna (ali pa ga zabava, zasanja, pomaga k nadaljnjemu raziskovanju po tisti spletni strani, karkoli pač…).
Zato je ZELO dobra (in logična) metrika, ki pove kako kakovostna je neka vsebina (za uporabnike), čas, preživet na točno določeni vsebini.
.
.
V Google analitiki gremo na Behavior/Site Content/Landing Pages in pogledamo stolpec Avg. Session Duration (povprečen čas, preživet na vsaki vsebini posebej):
.
Ostale podatke (na zgornji sliki), za eno izmed mojih spletnih strani, sicer zakrijem, pustim pa odprt stolpec čas (na desni).
Z zeleno sem označil recimo čas spletne vsebine, na kateri se uporabniki zadržijo več kot dve minuti.
Z rdečo, na dnu rdečega stolpca, lahko recimo vidite primer vsebine, na kateri se bralci zadržijo vsega 20 sekund.
.
Menda ni treba biti posebej pameten, da ugotovimo katera vsebina je uporabnikom bolj zanimiva.
.
A,
.
preden razložim kako na res enostavne načine povečamo čas zadržanja naših obiskovalcev na točno določeni vsebini (po zgornjem postopku zdaj znamo vsaki vsebini posebej, preveriti čas zadržanosti na njej), samo kot predlog še to:
..
.
- Na vsebini, ki opisuje npr. nek produkt, sploh ni nujno, da se bodo ljudje zadrževali dolgo.
Še posebej, če vsebina recimo rangira v Googlu visoko na nakupno ključno besedo, bodo ljudje prileteli na stran, videli ceno in šli v trgovino (ali na blagajno). Ali (če smo predragi), zapustili našo spletno stran.
.
- Ali pa kupci, ki pri vas, na sploh, že redno kupujejo. Ti ne bodo vsakokrat, ko se vrnejo v vašo trgovino, znova brali opise in prednosti vašega npr. “prehranskega dopolnila za hujšanje”, če itak že imajo izkušnjo z vami. Stvar deluje, plačilo jim je razumljivo, dostava jim je ok, grejo na stran, v trgovino in konec.
.
Po drugi strani, pa tudi za vse vsebine niti ne želimo, da bi se na njih obiskovalci morali zadrževati dolgo.
Daljši je čas zadržanja recimo na informativnih vsebinah, a, le, če so te pisane in optimizirane tudi na informativne ključne besede.
Na nakupnih straneh, si želimo, da se premaknejo proti blagajni, čimprej.
.
Če npr. nadrukamo uporabno vsebino v opis produkta, optimiziramo pa to vsebino na nakupno ključno besedo, ne pričakujmo, da bodo bralci na vsebini ostali 100 let. Ker je ključna beseda, na katero je vsebina optimizirana, nakupna. In ne informativna. Priporočam: Kako vnašamo produkte v spletno trgovino?
.
SKLEP:
.
Najboljše bo, če čas zadržanja na vsaki posamezni vsebini ocenjujete samo skozi oči zadovoljevanja uporabnikovega namena (po domače: postavite se malenkost vstran od ekrana in preprosto razmislite ali z vsebino dajete uporabnikom tisto, kar pričakujejo, da bodo na vaši strani našli):
.
- tistim, ki iščejo informacije, dajte informativne vsebine
- tistim, ki sprašujejo, dajte odgovore
- tistim, ki kupujejo, pa ponudite produkte (in storitve).
.
.
Kako ugotovimo kaj spletni uporabniki v naših vsebinah pričakujejo?
.
Prva pot je skozi ključne besede, ki jih vtipkajo uporabniki (in na katere sploh mi, ustvarjalci vsebin, optimiziramo vsebine).
Če uporabnik vtipka v Google “kje najdem registrsko številko podjetja”:
.
.
mu ne boste na vaši spletni strani verjetno najprej razlagali kaj sploh so registrske številke podjetij, zakaj jih uporabljamo, čemu služijo, kdo jih izdaja, kako poteka postopek njihove izdaje, itd…. ampak mu boste najprej odgovorili na vprašanje.
.
Hint: mnogi blogerski in SEO ustvarjalci to smo, nekateri pa še kar delajo, čisto narobe. Odgovor na uporabnikovo vprašanje postavijo čisto na koncu, za potrebe SEO pa prej pišejo cele doktorske dizertacije o vsem drugem, samo odgovora na uporabnikovo zanimanje, ne dajo.
.
Top vsebinski in SEO mojster Matthew Woodward, v svojih blogih večkrat pove:
najpomembnejše informacije in to kar človek dejansko išče, damo v vsebini na prva mesta:
.
.
Po drugi strani, spletnim obiskovalcem, ki vtipkajo npr. primerjava telefonov, ne boste najbrž ponudili vašega blog zapisa o tem kako je primerjava telefonov pomembna, zato, da ne izberejo napačen telefon, ampak preprosto vsebino, na kateri so med seboj primerjani različni telefoni.
.
Hint: največkrat in najlažje boste do odgovora na to kakšno vsebino pričakujejo spletni obiskovalci na vaši strani, prišli tako, da pogledate kakšno vsebino (na vam izbrano ključno besedo), ponuja že vaša konkurenca. Google (ki pa je tudi zelo močno zainteresiran, da prikaže uporabne vsebine), pa je te strani uvrstil na prva mesta.
.
Poglejte primer za ključno besedno zvezo “primerjava telefonov”.
Med prvimi zadetki Google prikaže primerjave različnih telefonov:
.
.
Če sklenem:
.
Kakovostna vsebina za spletno stran je tista,
ki čimprej (in čimbolj natančno) zadovolji uporabnikov namen.
.
DRUGO PREVERJANJE:
Izmerimo stopnjo odboja obiskovalcev od spletne strani
.
.
V Google analitiki, po isti poti kot v prvem primeru: Behavior/Site Content/Landing Pages, preverimo stolpec Bounce Rate.
Na sliki lahko vidite, da lahko ta stopnja zelo skače (od 12,50% do 93,75%).
.
Zdaj preprosto za vsako vsebino, od katere se naši obiskovalci, odbijejo prehitro (v zgornjem primeru recimo stran s stopnjo odboja 93,75%), od daleč pogledamo zakaj vsebina večine ne pritegne (na točno določeno besedno zvezo). Hint: poglejte tudi kako ima vsebine, na vam pomembne ključne besede, sestavljene vaša konkurenca.
.
Možni razlogi, da je stopnja odboja visoka, so lahko:
.
- preveč teksta, premalo slik
- odgovor za iskalca se skriva nekje v besedilu, v globini vsebine, ni viden
- naša kao “kakovostna vsebina za spletno stran” sploh ne vsebuje odgovora na iskalčeva vprašanja
- stran nekaj dni ne dela (preverite delovanje dotičnega url-ja)
- obiskovalci so dobili odgovor in gredo naprej
.
Kako merimo ali je naša vsebina
kakovostna za nas?
.
PRVA MOŽNOST:
Kakovost vsebine merimo s konverzijo
(npr. številom oddanih zanimanj iz posamezne vsebine)
.
Vsaki vsebini določimo cilje.
To spet naredimo v Google analitiki.
.
Primer:
Na eni izmed mojih spletnih strani, Mizarstvo.si, boste videli, da je na desni strani vsebin postavljen poziv obiskovalcem, da postavijo vprašanje:
.
.
V Google analitiki, kjer smo si predhodno določili in nastavili cilje, lahko zdaj za vsako vsebino posebej izmerimo koliko povpraševanj, nam prinaša:
.
.
DRUGA MOŽNOST:
Kakovost vsebine za spletno stran merimo z zaslužkom
(npr. številom klikov na postavljene reklame)
.
Če je vaša spletna stran npr. usmerjena v pridobivanje prometa, posledično pa so na njej postavljene reklame, npr. Google Adsense, boste kakovost napisane vsebine, lahko merili tudi skozi oči zaslužka, iz posamezne vsebine.
.
Seveda bo ob tem pogoj, da so vaše vsebine čim boljše SEO optimizirane (priporočam moj članek: Kako optimizirati članek za spletno stran)
.
Obenem pa:
.
.
Primer spremljanja konverzij iz naslova Googlovih Adsense reklam.
.
Kot ste že lahko opazili na zgornji sliki, spletna stran Mizarstvo.si, ne zasleduje samo enega cilja (pridobivanje novih povpraševanj). Zraven tega cilja, “služi” tudi z reklamami.
.
Med vsebinami in ob strani (pod pozivom k oddaji vprašanja), so postavljene Google Adsense reklame. Ena reklama nad samo vsebino, ena med vsebino, ena pa na koncu vsebine. In še ena ob desni strani. Se pravi, skupaj štiri reklame, na vsaki podstrani.
.
Medtem, ko si morate individualno merjenje ciljev (npr. merjenje števila oddanih povpraševanj), v Google analitiki nastaviti sami, pri Adsensu zadošča samo to, da odprete račun.
Cilje Google nato meri sam in vam jih sporoča v obliki reportov.
.
Spodaj npr. vidite zaslužek od reklam, ločen glede na to, kje je postavljena reklama:
.
.
.
Povzetek
.
Če vas res zanima kakovostna vsebina za spletno stran, upoštevajte spodnje:
.
.
- Prvo zmago boste s svojo spletno stranjo naredili že, če ji boste POGUMNO definirali namen. Kar je že bistveno več od skoraj 70% spletnih strani, ki niso nič drugega, kot bolj ali manj drage spletne vizitke.
.
- Drugo zmago boste dosegli, če si boste razčistili kako nameravate namen (cilje spletne strani) dosegati. S plačljivim oglaševanjem, s socialnimi omrežji, vsebinskim marketingom, drugače,….
.
- Tretja zmaga vas čaka, če si boste zastavili načrt aktivnosti za rast spletne strani (npr. ena vsebina na blogu na teden, eno leto), in, če si boste nastavili merila za spremljanje kakovosti izvajanih spletnih aktivnosti (npr. uvrščenost nove vsebine v Googlu, priporočam: Celoten postopek za 100% učinkovito spletno oglaševanje s pomočjo bloga).
.
- Četrta zmaga je posledica zgornjih treh. Spletna rast, zaslužek, več obiskovalcev ali več posla. Simple :).
.