Tokrat sem v besedilo združil 5 SEO najpogostejših napak, ki jih srečam na mimoidočih spletnih straneh, pri svojem delu.
.
Keyword stuffing
.
Saj veste, to je reč, ko moramo napisati besedilo na točno določeno ključno besedo (ali besedno zvezo), potem pa jo na vse mogoče načine tlačimo v tekst, čeprav v bistvu nikamor ne paše.
Uporabniki Googla res od Googla pričakujejmo včasih nemogoče (ali pa smo samo leni).
Vtipkamo recimo “potovanje tajska” in seveda pričakujemo, da bomo dobili točno to kar iščemo.
Nekateri pod tem izrazom iščejo ceno, nekateri bi radi rezervirali hotel, nekateri bi radi kupili letalsko karto….
Mi, kot podjetnik, pa bi se radi vsem tem prikazali, na Googlu kar prvi.
In pač napišemo vsebino na ključno besedno zvezo “potovanje tajska”, čeprav smiselno v stavek ti dve besedi, niti ni najlažje umestiti tako, da zvenita lepo in logično.
SEO oči srednjega izkušenega pisca takoj prepoznajo keyword stuffing.
In uporabniki (iskalci informacij) verjetno tudi.
.
V pomoč:
S prakso “strah” pred “premalo” exact besedami v besedilu, izgine.
In še: s prakso, se ideje kako “na naraven način” umestiti besedne zveze v besedilo, da ne delujejo spammy, izostrijo.
Sicer pa je keyword stuffing “starejša” tehnika ustvarjanja SEO besedil.
Če hočete dobro optimizirati svojo spletno stran, je danes v ospredju “topic relevancy” in uporaba semantike in sinonimov.
Viri o tem:
- Goodbye keyword optimization – welcome to the age of topical optimization
- How to use topical research (video spodaj)
.
.
PR in reklamna besedila
.
Logično je, da nas večina, ki se sploh loti nekega posla, želi prodati. Zato smo tudi v igri.
Posledično pa večina zaradi tega takoj s svojimi vsebinami, napade prodajno.
Saj dobivate sales pitche na FB, pa email, pa takoj po prvi potrditvi novega kontakta na LinkedIn-u.
Veste o čem govorim.
Ampak to odganja bodoče kupce.
Ne pa jih vabi.
Hvala Bogu, so spletna omrežja že danes dovolj daleč, da te sales pitche prepoznavajo celo bolj natančno kot mi sami.
Facebook se je ravno pred kratkim (datum tega zapisa julij 2016) obrnil proti odnosu in znancem versus advertisers, Google že leta favorizira uporabniško izkušnjo in koristne informacije.
Dober članek o tem: The relevance of user experience
.
V pomoč:
Preprosto pozabite na reklamo in prodajo (čeprav spletno nastopate ravno zaradi nje).
Potrudite se biti maksimalno uporabni (Kako napisati čimbolj uporabno spletno vsebino) in se pred ustvarjanjem vsebine vprašajte kako še lahko koristim svojim uporabnikom.
.
- opisujte primere, ki rešujejo strankin problem
- objavljajte vprašanja in odgovore vaših strank
- z dovoljenjem objavite zgodbe in izkušnje vaših strank, ipd…
.
Pisanje brez raziskave ključnih besed
.
Če sem v prvem odstavku pisal o štorastem keyword stuffingu, po tem, ko najdemo besedo, na katero želimo pripraviti vsebino za Google, tukaj kot tretjo napako, omenjam pisanje sploh na nobene iskane besede. Oziroma, pisanje brez analize besed.
Razumem, da blogerji radi pišemo in, da so (predvsem na začetku) naša besedila všeč predvsem nam… samo, če imamo namen blog kadarkoli monetizirati, dober občutek ob našem gledanju na naš zapis, nima nič opraviti s prodajo.
Kaj mi pomaga super seo napisano besedilo o velikonočnih jajčkih, če na svoji spletni strani ponujam strešne kritine (btw: primer ni izmišljen in niti približno ni osamljen).
Če še razumem spletna besedila in članke, ki so pisani v tri dni, na rumenih portalih, ki služijo od klikov ali oglaševanja drugih pri njih in jim je torej obisk, kakršenkoli že ta je, pomemben, si ne znam razlagati zapisa o jajčkih na spletni strani malega ali srednjega podjetnika, ki prodaja strešno kritino.
In po možnosti celo plača za objave nekih člankov na njegovi spletni strani.
.
Pisanje je vse
.
Let me disappoint vse, ki mislijo, da je za uspeh na spletu dovolj že, če “samo pišeš”.
Že to, da je treba znati pisati po Googlovo in drugače za druga omrežja, je najbrž po zgornjih treh točkah, jasno.
Drugo pa je, da pisanje, niti približno ni vse.
Ampak samo prvi kos spletne pogače.
Drugi del, mnogi pravijo, da celo pomembnejši, je backlinkanje.
Sodeč po interesu za content marketing versus backlinking, pa to ne “zakapira” niti 2% content ustvarjalcev (slika spodaj):
.
.
Moja izkušnja (brez Googlovih trendov zgoraj) to potrjuje.
Tudi sam se se v backlinking vode podal po dveh letih same pisarije.
In prve svoje spletne strani (ki je zdaj tam nekje, Bog ve kje) nisem premaknil nikamor.
No, res je tudi, da nisem niti vedel, da jo kam sploh moram premakniti (sem pač mislil kot večina – glavno, da sem na spletu, kdor me bo iskal, me bo že našel).
Mantra, ki jo boste zasledili vsepovsod (Content is king) sicer drži.
Vsebina res mora biti dobra.
A “content is king” in “content is everthing” nista isto.
Brez backlinkanja in s samo pisanjem vsebin, ni šans, da prilezete na Googlov vrh.
Razen na brand name (ki pa ga itak vtipkajo tisti, ki vaš brand že poznajo).
.
Neoptimizirana meta
.
O tem kaj je meta, ne bom.
Bom pa o tem:
tistih 160 ali 170 ali kolikor pač črk, ki jih imamo na voljo, odloča o tem ali bo nekdo kliknil na nas ali na koga drugega (in nas pozabil).
Vseeno pa ogromno spletnih piscev to meto, pusti prazno. In jo sam napiše Google.
What a waste of opportunity.
.
V pomoč:
Če je vsebina prodajna, ni razloga, da tudi meta ne bi bila. Napišite jo, kot, da pišete OGLAS.
Če je vsebina informativna, ni razloga, da meta podrobneje ne pove, o čem teče beseda (recimo: v tem blog zapisu je napisano…..)
.
.